Lastnosti 254SMO/primerjalni razred/odpornost proti koroziji
Značilnosti zlitine 254SMO:
Visoka vsebnost molibdena ter visoka vsebnost kroma in dušika dajejo 254SMO odlično odpornost proti luknjičasti in razpokani koroziji. Dodatek bakra izboljša odpornost proti koroziji v nekaterih kislinah. Poleg tega zaradi višje vsebnosti niklja in visoke
Zaradi vsebnosti kroma in molibdena ima 254SMO dobro odpornost proti razpokanju zaradi napetostne korozije.
1. Veliko število poskusov na terenu in obsežne izkušnje uporabe kažejo, da ima 254SMO visoko korozijsko odpornost v morski vodi tudi pri nekoliko višjih temperaturah. Le nekaj vrst nerjavnega jekla ima to zmogljivost.
Odpornost proti koroziji 2.254SMO v kislih raztopinah in raztopinah oksidirajočih halogenidov, potrebnih za proizvodnjo beljenja papirja, je primerljiva z najbolj korozijsko odpornimi zlitinami na osnovi niklja in titanovimi zlitinami.
3. Ker ima 254SMO višjo vsebnost dušika, je njegova mehanska trdnost večja kot pri drugih vrstah avstenitnega nerjavnega jekla. Poleg tega ima 254SMO visoko duktilnost in udarno trdnost ter dobro varljivost.
Visoka vsebnost molibdena 4.254SMO mu omogoča višjo stopnjo oksidacije med žarjenjem, kar povzroči bolj hrapavo površino kot običajno nerjavno jeklo po luženju. Vendar to nima škodljivega vpliva na odpornost jekla proti koroziji.
Metalografska struktura 254SMO:
254SMO ima kubično mrežno strukturo, osredotočeno na obraz. Za pridobitev avstenitne strukture se 254SMO običajno žari pri temperaturi 1150-1200 stopinj Celzija. V nekaterih primerih so lahko sledi kovinskih vmesnih faz (χ in faz) v središču materiala. Toda na splošno nimajo škodljivih učinkov na udarno trdnost in odpornost proti koroziji. Te faze se lahko obarjajo na mejah zrn, če so postavljene v območju 600-1000 stopinj Celzija.
Odpornost proti koroziji 254SMO:
Vsebnost ogljika v 254SMO je zelo nizka, kar pomeni, da je tveganje za obarjanje karbida zaradi segrevanja zelo majhno. Jeklo lahko prestane Straussov test ASTMA262, postopek E tudi po eni uri senzibilizacije pri 600-1000 stopinjah Celzija. Vendar pa zaradi visoke vsebnosti zlitin tega jekla. V zgornjem temperaturnem območju se lahko kovinska vmesna faza obarja na mejah zrn. Ti precipitati ne ogrožajo jekla zaradi interkristalne korozije, kadar se uporablja v korozivnih medijih. Zato je varjenje mogoče izvesti brez interkristalne korozije.
Vendar pa lahko te oborine v vroči koncentrirani dušikovi kislini povzročijo interkristalno korozijo v območju toplotnega vpliva. V raztopinah, ki vsebujejo ione, kot so klorid, bromid ali jodid, bodo običajna nerjavna jekla takoj utrpela lokalizirano korozijo v obliki luknjičaste korozije, korozije v razpokah ali razpok zaradi napetostne korozije. V nekaterih primerih pa lahko enakomerno korozijo pospeši prisotnost halogenidov. To še posebej velja, če so halogenidi prisotni v neoksidirajočih kislinah.
V čisti žveplovi kislini ima 254SMO veliko večjo odpornost proti koroziji kot običajno nerjavno jeklo 316. Vendar je v primerjavi z nerjavnim jeklom 904L (NO8904) pri visokih koncentracijah odpornost proti koroziji 254SMO nekoliko šibkejša. Med žveplovimi kislinami, ki vsebujejo kloridne ione, ima 254SMO največjo odpornost proti koroziji. Zaradi možnosti lokalne korozije in enakomerne korozije navadnega nerjavečega jekla 316 ni mogoče uporabiti v klorovodikovi kislini, vendar se lahko 254SMO uporablja v razredčeni klorovodikovi kislini pri normalnih temperaturah. Ni vam treba skrbeti za luknjičasto korozijo na območjih pod mejno črto. Vendar si je treba prizadevati, da bi se izognili vrzeli. Pri fluorosilicijevi kislini (H2SiF4) in fluorovodikovi kislini (HF) je razpon odpornosti proti koroziji navadnega nerjavnega jekla zelo omejen, medtem ko se 254SMO lahko uporablja v precej širokem razponu koncentracij in temperatur.
Področja uporabe 254SMO:
Zlitina 254SMO je vsestranski material, ki se lahko uporablja na številnih industrijskih področjih:
1. Naftna in petrokemična oprema, kot je meh v petrokemični opremi.
2. Oprema za beljenje celuloze in papirja, kot so digestorji celuloze, oprema za beljenje, sodi in tlačni valji za filtrske podložke itd.
3. Glavni deli, ki se uporabljajo v opremi za razžveplanje dimnih plinov v elektrarnah, so: telo stolpa absorpcijskega stolpa, dimnik, odbojna plošča, notranji deli, razpršilni sistem itd.
4. Sistemi na morju ali čiščenje morske vode, kot so tankostenske kondenzacijske cevi, hlajene z morsko vodo v elektrarnah, oprema za razsoljevanje morske vode in se lahko uporabijo tudi v opremi, kjer morska voda morda ne teče.
5. Industrija razsoljevanja, kot je proizvodnja soli ali oprema za razsoljevanje.
6. Toplotni izmenjevalci, predvsem toplotni izmenjevalci v delovnih okoljih s kloridnimi ioni.
